Po 14 dneh sem šla kooončno teči. Ozdravela sem v soboto, ampak ker je bilo vreme bolj kot ne deževno, sem šele danes šla teči. Ko sem se odpravljala od doma je rahlo deževalo, a je hitro prenehalo. Proti koncu treninga se je celo razjasnilo in je sonček prijetno sijal.
Vir: http://miramaliks.blogspot.com/
Prvi koraki so bili precej mučni in utrip se je kar hitro približal 175, ampak nekako sem se odločila, da bom vseeno odtekla 3km razdaljo, pa čeprav z res počasnim tempom. Pač vsak začetek je težak, ampak ni druge kot vztrajati. Počasi se daleč pride. Čeprav sem sedaj potrebovala rekordnih 25 minut, vem da čez kakšen mesec bo situacija že drugačna. Dobro je res, da je precej razgiban teren in se tudi po 300-400m vzpenjam in nato spuščam in spet vzpenjam, a vseeno.
Povprečni srčni utrip se je gibal med 165 - 172 utripov na minuto, povprečna hitrost pa je bila le 7.19km/h. Proti koncu treninga sem hodila toliko časa, ker sem čutila, da moram, da se še malo razgibam in me zato tudi ne bodo bolele mišice.
Preden sem se odpravila na tek, je prišel poštar. Vprašal me je, kam grem tako oblečena in sem mu odvrnila, da grem teči in me celo pregleda in reče, pa saj ti ne rabiš teči. Hm...pa sem se vprašala, a res še vedno večina misli, da se je treba gibati le zaradi postave in teže, ne pa tudi zaradi drugih stvari. Saj je res, da tek pomaga pri oblikovanju postave, ampak tudi izboljšuje kondicijo, splošno počutje, mi daje čistejše misli, lažje razmišljam in nasploh sem bolj energična, kadar redno tečem. Sama mislim, da že zaradi teh učinkov se splača teči ali rekreirati, čeprav je kdaj težko, ni volje, ne motivacije, je slabo vreme ali kaj četrtega, kar gre narobe, a kljub temu v večini primerov predstavlja le izgovor :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar