Ko ti nekdo ponudi priložnost, ne razmišljaj preveč, zgrabi jo!

Vedno sem bila bolj previdne narave, raje 5x premislila kot se vrgla v neko stvar, ki mi je bila tuja, ni v moji navadi in me jo je strah. Od bolj klavrnega praznovanja 25 rojstnega dneva, se je marsikaj spremenilo, mislim, da sem dejansko končno začela živeti in vzela stvari v svoje roke. Pred približno 3 meseci sem vam opisala moje prvo četrtletje, sedaj pa lahko rečem, da resno delam na temu, da se bom znebila odvečnih stvari, ki me samo morijo, preizkušam se na novih področjih in nekako kar mi je bilo prej pomembno, je šlo trenutno v ozadje - začasno ali za vedno? Le kdo bi vedel... 

Vir: http://www.aiennlatifi.com/2013/02/time-to-change.html

To, da delam v kuhinji, najbrž že veste, ne veste pa da sem do letošnjega leta to delo zavračala, saj se sama sebe ne štejem med gospodinjske tipe žensk, ki bi oboževale kuhanje in vse kar spada zravn. Ne vem točno zakaj, ampak mislim, da sva se s fantom nekaj skregala in mi je rekel, da je treba izkoristit vsako priložnost. Zaradi jeze sem se odločila, da grem delati in bo kar bo - nič v povezavi z njim, toda zaradi tega sem začela razmišljati širše. Dejansko se je obrnilo boljše kot bi si lahko mislila. Ne morem reči, da delo obožujem, ampak sem se nekaj novega naučila, zaslužila nekaj denarja poleg tega pa vsekakor ena izkušnja več in znam bolj cenit to delo. Če se ne bi takrat s fantom skregana, sem prepričana, da ne bi nikoli delala to delo, ker mi pač ni ravno všeč.

Vir: http://www.heatheronhertravels.com/gothenburg-basement-review-vide/; http://alphamom.com/parenting/baby/finding-a-babysitter/

Vendar to ni edino delo, ki sem ga letos sprejela. Ne morem reči, da sem ravno materinska in da obožujem otroke. Luštni so, to pa je tudi vse :) a nekako se mi je ponudila priložnost, da bi varvala dojenčico 2-3x tedensko. Sprva sem bila res v strahu, nisem vedela, kako bo, tudi gospo sem opomnila, da nimam nobenih izkušenj in da res ne vem, kako mi bo šlo, zato sva se dogovorili za poskusno uro. Na moje presenečenje mi je šlo se kar dobro, čeprav se sedaj vprašam, kaj bi pa lahko bilo tako grozno hudo narobe, če se niti plazi še ne :) sedaj opravljam to delo že 3 tedne in moram reči, da sem se kar navadla. Seveda pridejo dnevi, ko joče, ko ne vem kaj narediti, ko bi najraje obupala, ampak pridejo tudi dnevi, ko je pridna in grem z dela domov relativno spočita. Poleg plačila, sem videla, da sem dobila več moči v rokah in tudi noge so precej lepše, kljub temu, da se nič ne rekreiram. Sprehodi z vozičkom naredijo svoje :) imam srečo, da se rada vozi po makadamu, tako da grem po razgibanem terenu. Čeprav sem na začetku sama sebe precej preklinjala, kaj mi je tega treba, da hodim po takem terenu, ker sem bila res izmučena, sem sedaj že prišla toliko v formo, da sploh ni več problema :) tudi na progah, kjer me že peš izmučijo, z vozičkom ni večjega problema - torej kaj hočem lepšega, dobivam izkušnje, plačajo mi pa še skrbim za svoje telo :)

Vir: http://organizingmaven.com/declutter-your-space-declutter-your-life/

Poleg tega sem začela čistko na gmailu, facebooku in telefonu. Čeprav je bilo začeti precej težko, se malenkost boljše počutim, ko sem končno začela s tem in se mi ne samo kopičijo stvari, e-pošte, všečki, smsji, slike ipd.. Nadaljevala bom z zavihki, računalnikom, sobo in tako naprej.. ugotovila sem, da me čistke in pospravljanje osvobajajo in me kopičenje stvari, predmetov ipd res utruja, mori.  

Kar se pa tiče teka in tekaškega dnevnika je trenutno v ozadju, a mislim, da bom tudi za to našla čas, da bo spet aktualen. Pa tudi blog bi lahko malo posodobila in o čem novem pisala :) vsekakor se bolj posvečam stvarem, s katerimi sem odlašala in sem si jih nekje v notranjosti želela že zdavnej narediti. Počutje je zaenkrt super, kako bo naprej... upam, da še boljše! Se slišimo ;)